O bonbonih Šumi, mehkih
En dan je en dijak šuškal med uro s papirčki Šumi bonbonov in me spravljal v delirij (tudi klikanje s kuliji me), zato sem ga poslala ven. Edino pravilno.
Ko smo imeli naslednjo uro, ga uočim, kako spet gloda bonbone.
Pa ga vprašam: "Pa menda ne ješ spet bonbonov?"
"Ja, jih. Boste tudi vi enega?"
Jaz: "Bom, hvala."
In pazi zdaj! Dečko, meter in devetdeset, vstane z vrečko bonbonov v roki, gre proti meni in me ves čas gleda v oči (pa kaj je mislil, da ne vidim potem njegovih rok ...???), vzame jagodne bonbone ven iz vrečke. Tista preostala dva ponudi meni. Ja, res!
Jaz: "Pa kaj si zdaj pred menoj vzel ven bonbone, da ne bi teh pojedla?"
Mulo: "Ja, ti so res dobri!"
😕
Ni komentarjev:
Objavite komentar